»Priznam, da sem naredil napako.«

»Konec januarja sem našel v nabiralniku pošto z neznanimi imeni. Sprva sem pomislil, da je pomota in sem jo zavrnil pri poštarju. Ko pa je čez nekaj dni prišla nova pošta, celo pet priporočenih pisem, sem začel razmišljati, da tukaj nekaj ni v redu. Odšel sem na UE Ptuj in izvedel, da je na našem naslovu prijavljenih še pet ljudi.«

»Parcela, ki sem jo pridobil, ne presega vrednosti 500 evrov. Ko sem se zavedel, da sem zamudil s prijavo, sem to nemudoma storil in pri tem v opombah k obrazcu zaradi transparentnosti tudi jasno navedel, da poročam z zamudo, prav tako sem o tem obvestil tudi sodelavce na komisiji.«

»Ker sem videl, da je nek problem, kot član sveta, in se mi je zdelo odgovorno, da če mislim, da lahko nekaj prispevam, sem prispevek ponudil.«

»Morda sem se pa zdaj res prijavil.«

»V prijavi sem izrazil željo po izpopolnjevanju znanja nemškega jezika.«

»Ravno takrat je imel SFC razpis za celovečerni dokumentarec; imela sem točno teden dni časa, da se prijavim.«

»Ta sem prijavila na ministrstvu za kulturo, ki je nosilo stroške izkopavanja, tako da je naročnik vsaj tu malo prihranil.«

»Prijavila sem se za poroko z angleško govorečim borcem, starim od 20 do 25 let.«